Zakaj poleti zračenje navlaži klet?
Topel zrak nosi več vode kot hladen. Zunanji zrak pri 28 °C in 55 % relativne vlage vsebuje 14,9 g vode na kubični meter. Zrak v kleti pri 14 °C in 65 % vlage vsebuje le 7,8 g. Ko poletni zrak pride v klet, se ohladi, a vode ne izgubi. Pri 18 °C doseže rosišče, zato se voda izloči na hladnih stenah, tleh in ceveh.
Temu rečemo poletna kondenzacija. Klet, ki jo poleti marljivo zračite, je zato pogosto bolj vlažna kot klet, ki je zaprta. Na terenu jo prepoznamo po mokrih spodnjih delih sten, rji na kovinskih policah in vonju po plesni ravno v avgustu.
Ali bo zračenje osušilo ali navlažilo klet?
Vpišite temperaturo in vlago v kleti ter zunaj. Vrednosti za zunaj najdete v vremenski napovedi, za klet pa na preprostem higrometru.
Kalkulator za delovanje potrebuje JavaScript. Tabela pod njim kaže rezultate za tipične primere.
Izračun po Magnusovi enačbi (Alduchov in Eskridge, 1996). Primerja količino vode v zraku zunaj in v kleti.
| Zunaj | V kleti | Voda zunaj / v kleti | Zračenje |
|---|---|---|---|
| Poletje, popoldne: 28 °C, 55 % | 14 °C, 65 % | 14,9 / 7,8 g/m³ | navlaži, kondenz na stenah |
| Poletje, soparno: 32 °C, 60 % | 15 °C, 65 % | 20,2 / 8,3 g/m³ | navlaži, kondenz na stenah |
| Poletje, zgodaj zjutraj: 16 °C, 80 % | 14 °C, 65 % | 10,9 / 7,8 g/m³ | navlaži |
| Jesen, dež: 9 °C, 90 % | 12 °C, 75 % | 7,9 / 8,0 g/m³ | skoraj nič |
| Pomlad: 12 °C, 60 % | 11 °C, 75 % | 6,4 / 7,5 g/m³ | osuši |
| Zima: 0 °C, 85 % | 10 °C, 70 % | 4,1 / 6,6 g/m³ | osuši |
Kdaj klet zračiti in kdaj ne?
Odloča količina vode v zraku, ne temperatura in ne ura. Klet zračimo, ko ima zunanji zrak manj vode kot zrak v kleti. Pozimi in v hladnih pomladnih dneh je tako skoraj vedno, poleti pa redko, pogosto tudi zgodaj zjutraj ne.
Iz prakse: poleti ventilator v kleti čez dan izklopimo, pozimi pa naj dela redno. Kdor želi, da se ventilator vklaplja sam, potrebuje krmilnik z dvema tipaloma vlage, ki primerja zrak zunaj in v kleti; vgradi ga električar. Preprostejša rešitev je časovnik ali regulator hitrosti, s katerim ventilator pozimi teče na nižji stopnji.
Zakaj zimsko zračenje suši stanovanje, opisuje članek Kako pravilno prezračevati stanovanje pozimi.
Kam postaviti dovod in ventilator?
Zrak naj prečka celo klet. Dovodno odprtino postavimo nizko na eni steni, ventilator visoko na nasprotni. Tako svež zrak potuje čez ves prostor in ne obstane v kotih. Če sta odprtini na isti steni ali preblizu, zrak teče samo med njima, preostala klet pa ostane zatohla.
Na zunanjo stran obeh odprtin vgradimo rešetko z mrežo proti mrčesu, na odvod pa rešetko s povratno loputo, ki zadrži veter in mraz, ko ventilator ne dela.
Koliko zraka potrebujeta klet in garaža?
Pretok izračunamo iz prostornine in števila izmenjav zraka na uro:
pretok (m³/h) = prostornina (m³) × izmenjave na uro
| Prostor | Prostornina | Izmenjave na uro | Pretok |
|---|---|---|---|
| Shramba | 15 m³ | 3 | 45 m³/h |
| Klet 20 m² | 50 m³ | 3 | 150 m³/h |
| Večja klet 32 m² | 80 m³ | 4 | 320 m³/h |
| Garaža za en avto | 45 m³ | 4 do 6 (okvirno) | 180 do 270 m³/h |
| Večja garaža | 60 m³ | 6 (okvirno) | 360 m³/h |
Za klet zadoščajo 3 do 4 izmenjave na uro, za garažo računamo okvirno s 4 do 6 izmenjavami. Pretok, naveden na embalaži ventilatorja, velja brez upora, zato pri cevi, rešetki in loputi vzamemo naslednjo večjo velikost. Za klet v praksi zadošča cevni ventilator fi 125 ali fi 160 z dvema hitrostma, za garažo pa stenski ventilator fi 200, na primer aRk 200. Izbira je med cevnimi in kanalskimi ventilatorji.
Garaža: na kaj paziti poleg vlage?
Avto v garažo prinese vodo z mokrih koles in snega, motor pa izpušne pline. Ogljikov monoksid je strupen in nima vonja, zato motorja v zaprti garaži nikoli ne puščajte teči, niti za kratek čas.
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb zahteva, da se prepreči pretok zraka iz garaže v druge prostore stavbe. Vrata med garažo in hišo naj zato tesnijo, ventilator v garaži pa naj zrak odvaja ven, nikoli v hišo. Pogojev za zrak v garaži pravilnik ne predpisuje s številko, določi jih projekt.
Radon v kleti
Radon je naravni radioaktivni plin, ki iz tal vstopa v stavbe skozi razpoke, jaške in odtoke. Kleti so mu najbolj izpostavljene. Referenčna raven v Sloveniji je 300 Bq/m³. Prezračevanje prostorov je med ukrepi, ki koncentracijo zmanjšajo, a samo meritev pove, ali je radon v vaši kleti težava. Merilnik si lahko izposodite pri Upravi Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.
Kdaj je pravi odgovor razvlaževalnik?
Če je zunanji zrak dlje časa vlažnejši od zraka v kleti, kar je poleti pogosto, ali če v kleti sušite perilo, prezračevanje samo ne zadošča. Takrat pomaga razvlaževalnik, pri čemer naj bo klet zaprta. Razvlaževalnikov ne prodajamo, zato vam znamke ne bomo priporočali, kombinacija pa je pogosto najboljša: razvlaževalnik poleti, ventilator pozimi.
Če se na stenah že pojavlja plesen, preberite članek Plesen v stanovanju, kakšna vlaga je primerna, pa članek Idealna vlaga v stanovanju.
Ventilatorji, rešetka in regulator za klet in garažo
Ni na zalogi
Pogosta vprašanja
Samo kadar ima zunanji zrak manj vode kot zrak v kleti. V vročih in soparnih dneh zračenje navlaži klet, ker se topel zrak na hladnih stenah ohladi in odda vodo.
Zaradi poletne kondenzacije. Zunanji zrak pri 28 °C in 55 % vlage ima rosišče 18 °C, stene kleti pa so hladnejše, zato se voda izloča na njih.
Pozimi zunanji zrak skoraj vedno suši, zato naj ventilator dela redno, na nižji stopnji ali v presledkih s časovnikom.
Za klet do okoli 30 m² zadošča cevni ventilator fi 125 ali fi 160. Vgradimo ga visoko na steno, nasproti dovodne odprtine, ki je nizko.
Z dovodno odprtino nizko na eni strani in stenskim ventilatorjem visoko na nasprotni strani, ki zrak odvaja ven. Zrak iz garaže ne sme v hišo.
Prezračevanje koncentracijo radona zmanjša, ali je dovolj, pa pove samo meritev. Merilnik si lahko izposodite pri Upravi Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.
Viri
- Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Uradni list RS, št. 42/02 in 105/02 (5. in 8. člen)
- Vlada RS: zmanjševanje izpostavljenosti radonu
- NIJZ: Plesni
- Magnusova enačba za nasičeni parni tlak (Alduchov in Eskridge, 1996)
Regulatorji hitrosti so zbrani med krmilniki za ventilatorje.
Potrebujete pomoč pri izbiri rekuperatorja?
Sporočite nam velikost svojega doma in prostore, ki jih želite prezračevati, mi pa vam bomo priporočili primerno napravo.
Oglejte si rekuperatorje Kontaktirajte nas Pokličite nas: +386 70 320 530