Kaj je rekuperacija zraka?
Rekuperacija pomeni vračanje. Naprava ves čas odvaja izrabljen zrak iz prostora in dovaja svež zunanji zrak, toplote pa ne vrže ven: v izmenjevalniku jo odpadni zrak preda svežemu. Tako prostor zračite brez odprtega okna in brez mrzlega prepiha.
Strokovno temu rečemo sistem za vračanje toplote, kot ga opisuje evropska uredba o okoljsko primerni zasnovi prezračevalnih naprav (1253/2014). Napravo, ki to dela, imenujemo rekuperator.
Poleti, ko je zunaj topleje kot v prostoru, izmenjevalnik deluje v obratni smeri: hladnejši odpadni zrak nekoliko ohladi topel zunanji zrak, preden ta pride v prostor. Rekuperator ne nadomesti klimatske naprave, vročino pa v prostor spušča počasneje kot odprto okno.
Kako deluje rekuperator toplote?
V napravi sta dva tokova zraka: odpadni iz prostora in svež od zunaj. Oba gresta skozi izmenjevalnik toplote, kjer toplejši tok odda toploto hladnejšemu. Pri ploščnem izmenjevalniku tečeta tokova drug ob drugem, ločena s tankimi stenami. Pri keramičnem akumulatorju gresta skozi isti element izmenično: odpadni zrak ga segreje, svež zrak se ob prehodu ogreje.
Zrak poganjajo ventilatorji, pred izmenjevalnikom pa je filter, ki zadrži prah, cvetni prah in žuželke. Pozimi se odpadni zrak v izmenjevalniku ohladi in del vlage iz njega se kondenzira. Zato vrtino za lokalno napravo pri vgradnji vedno izvrtamo z rahlim padcem navzven, da voda odteka na prosto. Centralna naprava ima svoj odtok za kondenz, ki ga priključimo na kanalizacijo.
Katere vrste rekuperacije poznamo?
| Kako deluje | Kanali | Kje jo vgrajujemo | |
|---|---|---|---|
| Izmenična lokalna naprava | Keramični akumulator; smer pretoka se zamenja približno vsako minuto | Ne, vrtina v zunanji steni | Prenova, stanovanje, posamezni prostori |
| Dvokanalna lokalna naprava | Izmenjevalnik z dvema ločenima kanaloma; naprava dovaja in odvaja hkrati | Ne, vrtina v zunanji steni | Posamezni prostori; deluje tudi sama |
| Centralni sistem | Protitočni ploščni izmenjevalnik, po želji entalpijski, ki vrača tudi del vlage | Da, do vseh prostorov | Novogradnja, celovita prenova |
Dvokanalne naprave so priročne tam, kjer bi par težko razporedili, na primer v samostojni spalnici ali pisarni. Takšni so dvokanalni rekuperatorji PRANA, ki svež zrak dovajajo in odpadni zrak odvajajo skozi isto vrtino. V večjih poslovnih stavbah se uporabljajo tudi vrtljivi izmenjevalniki, v stanovanjih in hišah pa redko. Kdaj se odločimo za lokalno in kdaj za centralno rešitev, opisuje članek Lokalno ali centralno prezračevanje.
Zakaj izmenične naprave delujejo v paru?
Izmenična naprava ima en ventilator, ki ves čas menja smer. Ko piha ven, se keramični akumulator segreje. Ko obrne smer, svež zrak ob prehodu skozi akumulator prevzame to toploto. Ena sama naprava bi zato zrak v prostor izmenično dovajala in odvajala, prostor pa bi se prezračeval slabo.
Zato izmenične naprave vedno vgrajujemo v parih in ju povežemo tako, da delujeta nasprotno: medtem ko ena dovaja svež zrak, druga odvaja izrabljenega, nato zamenjata vlogi. Svež zrak tako ves čas prihaja v stanovanje, odpadni pa ves čas odhaja. Kako par postavimo po stanovanju, opisuje članek Rekuperacija v stari hiši in stanovanju.
Kaj pomeni izkoristek rekuperacije?
Izkoristek pove, kolikšen del temperaturne razlike med prostorom in zunanjostjo naprava vrne svežemu zraku. Če je zunaj 0 °C, v prostoru 20 °C in je izkoristek 80 %, pride svež zrak v prostor s približno 16 °C.
Evropska uredba 1253/2014 določa, kako se izkoristek meri: v suhih pogojih, pri enakem pretoku v obe smeri in pri razliki 13 °C med notranjim in zunanjim zrakom. Naprave na seznamu Eko sklada imajo izkoristek od 70 do 98 %. Izkoristek posamezne naprave preverite v iskalniku po seznamu Eko sklada.
Laboratorijska številka pa ni vse. V stanovanju šteje tudi, kako se naprava obnese v resničnem prostoru: pri temperaturi, vlagi, kakovosti zraka in hrupu. Rekuperator PRANA so na primer preizkusili v laboratoriju za okoljske tehnologije v stavbah, o čemer piše članek testiranje rekuperatorja PRANA na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani.
Kako topel zrak pride v prostor?
Temperaturo svežega zraka za izmenjevalnikom izračunamo tako:
temperatura dovodnega zraka = zunanja temperatura + izkoristek × (notranja temperatura − zunanja temperatura)
Pri −5 °C zunaj, 21 °C v prostoru in izkoristku 80 % je to −5 + 0,8 × 26 = 15,8 °C. Brez rekuperacije bi zrak prišel v prostor s temperaturo −5 °C in bi ga moralo ogreti ogrevanje.
| Izkoristek | Zunaj −5 °C, v prostoru 21 °C | Zunaj −10 °C, v prostoru 21 °C |
|---|---|---|
| 70 % | 13,2 °C | 11,7 °C |
| 80 % | 15,8 °C | 14,8 °C |
| 85 % | 17,1 °C | 16,4 °C |
| 90 % | 18,4 °C | 17,9 °C |
Preostanek do sobne temperature dogreje ogrevanje. Koliko toplote in denarja to pomeni v eni kurilni sezoni, izračunate v članku Ali potrebujem rekuperator?
Koliko elektrike porabi rekuperator?
Porabo naprav primerjamo s specifično vhodno močjo SPI: to je električna moč naprave v vatih, deljena s pretokom zraka v m³/h. Manjša številka pomeni manjšo porabo. Eko sklad za subvencijo za rekuperator dopušča največ 0,45 W/(m³/h). Lokalne naprave na seznamu imajo v povprečju okoli 0,17 W/(m³/h), centralne okoli 0,26 W/(m³/h).
Lokalne naprave porabijo zelo malo: SIKU Sphere 160 porabi 1,7, 2,6 in 5,3 W na prvi, drugi in tretji stopnji (pretok 15, 30 in 50 m³/h v načinu prezračevanja ter 8, 15 in 25 m³/h z vračanjem toplote), Aira Eco Plus pa od 6,0 do 7,8 W. Centralni rekuperator VUT 300 PBE EC pri največjem pretoku 340 m³/h porabi do 180 W brez električnega dogrelnika, v stanovanju pa običajno deluje na nižji stopnji.
Za občutek: par lokalnih naprav, ki ves čas deluje s po 5 W, porabi 2 × 5 W × 8.760 ur = približno 88 kWh na leto. Pri ceni elektrike 0,21 € na kWh je to okoli 19 € na leto.
Kakšen filter ima rekuperator?
Filtre danes razvrščamo po standardu ISO 16890 v štiri skupine: ePM1, ePM2,5, ePM10 in grobi filtri (Coarse). Filter spada v skupino ePM1, ePM2,5 ali ePM10, če zadrži vsaj 50 % delcev te velikosti. Uvrstitev se zaokroži na 5 %, zato na filtru piše na primer ePM10 70 %.
Na mnogih napravah so filtri še vedno označeni po starejšem standardu EN 779 (G3, G4, F7), ki ga je nadomestil ISO 16890. Natančnega prevoda med starimi in novimi oznakami ni, ker se merita različno. Za alergike priporočamo finejši filter (F7 ali ePM1), ki zadrži tudi cvetni prah.
Iz prakse: ko stranka pove, da naprava ne vleče več, je skoraj vedno kriv zamašen filter. Pri lokalnih napravah ga očistimo na tri do šest mesecev, ob prometni cesti in med gradbenimi deli pogosteje. Nadomestni filtri so zbrani med filtri za rekuperatorje.
Primeri naprav iz naše ponudbe
Kdaj rekuperacija ni dovolj
Rekuperator zrak menja in vrača toploto, ne ogreva pa. Ogrevanje ostane potrebno. Kuhinjska napa med kuhanjem in odvod iz kopalnice med prhanjem odvajata vlago in vonj hitreje, kot ju zmore stalno prezračevanje z majhnim pretokom, zato ju pri vgradnji ne odstranimo. Kako vlaga in zračenje vplivata na plesen, opisuje članek Plesen v stanovanju.
Pogosta vprašanja
Rekuperator je prezračevalna naprava z izmenjevalnikom toplote. Ves čas menja zrak v prostoru, toploto odpadnega zraka pa preda svežemu zraku, zato se pozimi izgubi manj toplote kot pri zračenju z okni.
Ne. Svež zrak ogreje samo s toploto, ki jo vzame odpadnemu zraku. Pri izkoristku 80 % se zunanji zrak pri −5 °C pred vstopom v prostor ogreje na približno 15,8 °C, preostanek dogreje ogrevanje.
Da naprava svežemu zraku vrne 80 % temperaturne razlike med prostorom in zunanjostjo. Pri 0 °C zunaj in 20 °C v prostoru pride svež zrak v prostor s približno 16 °C.
Lokalne naprave porabijo nekaj vatov, centralne od nekaj deset do okoli 200 W pri največjem pretoku. Par lokalnih naprav, ki ves čas deluje s po 5 W, porabi okoli 88 kWh na leto.
Izmenična naprava ima en ventilator, ki menja smer. V paru ena dovaja in druga odvaja, nato zamenjata vlogi, zato svež zrak v stanovanje prihaja ves čas. Dvokanalne naprave, ki dovajajo in odvajajo hkrati, delujejo tudi same.
Pri lokalnih napravah na tri do šest mesecev, ob prometni cesti in med gradbenimi deli pogosteje. Zamašen filter je najpogostejši razlog, da naprava dovaja premalo zraka.
Viri
- Uredba Komisije (EU) št. 1253/2014 o okoljsko primerni zasnovi prezračevalnih naprav (člen 2: izkoristek in SPI)
- Eko sklad: seznam rekuperatorjev, 22. 10. 2026 (XLSX)
- MANN+HUMMEL: ISO 16890 in REHVA Journal: EN ISO 16890:2016
Vse naprave so zbrane med rekuperatorji zraka.
Potrebujete pomoč pri izbiri rekuperatorja?
Sporočite nam velikost svojega doma in prostore, ki jih želite prezračevati, mi pa vam bomo priporočili primerno napravo.
Oglejte si rekuperatorje Kontaktirajte nas Pokličite nas: +386 70 320 530